Geografsko je Avstralija dežela z veliko različnimi podnebji – od krajev, kjer sneži, do
neskončnih suhih puščav in vsega vmes. Avtohtone kulinarične sestavine, od katerih
za mnoge sploh nimamo slovenskega imena, imajo okus po odpornosti, upornosti in
po boju za preživetje. Hkrati avstralska klima omogoča tudi gojenje tropskih sadežev,
ki jih pridelujejo – iz našega srednjeevropskega in zmerno-podnebnega vidika – v
prav smešno ogromnih količinah in raznovrstnosti. Posamezni predeli celine pa
dovoljujejo tudi gojenje rastlin in živali, ki so Evropejcem bolj domači.
Avstralski staroselci, aboridžini, so se tja naselili že pred 60.000 leti, morda celo
bistveno prej. S seboj so prinesli bumerang, kopje in prednike dingov ter zaživeli v
lovsko-nabiralniški družbi, močno povezani z naravo in naravnimi viri. So eno od
najstarejših ljudstev na svetu in še danes posedujejo drobce znanja iz časa svojih
začetkov.
V kuhinji bosta ata in vnukinja za glavno jed pripravila mesne zavitke z listnatim
testom, za sladico pa mini pavlovo z mangom in pasijonko.
Ko gre vnukinja po meso, svojega mesarja Franca sreča samega v mesnici, a še
večje presenečenje sledi v jedilnem kotu, ko jo babi in ata presenetita z izletom.